Kitajsko taoistično izročilo pravi, da je bila najprej tema, ničnost. V tej ničnosti je plavalo jajce, v jajcu pa je plaval Pan Gu. Plaval je osemnajst tisoč let in vsak dan je bil večji. Vedno bolj je pritiskal ob jajčno lupino, dokler se ta ni razbila na dva dela. Iz enega dela je nastalo nebo, iz drugega pa je nastala zemlja. Poleg Kitajcev tudi številna druga ljudstva povezujejo jajce z nastankom sveta. Pri Egipčanih se je iz Nuna, poosebljenega prvotnega oceana, pojavil griček, na katerem je nastalo jajce, iz katerega je stopil bog in začel urejati kaos. V finskem epu Kalevali prav tako najdemo jajce, iz katerega so nastali nebo, zemlja, sonce, luna, zvezde in oblaki. Najvišje inkovsko božanstvom Huiracocha je upodobljeno kot kozmično jajce. Izročila nekaterih skupnosti v Oceaniji govorijo o tem, da se je prvi človek izvalil iz ptičjega jajca. Skratka v številnih kozmogonijah ima jajce pomembno vlogo; povezano je s prehodom iz kaosa v kozmos.